Za razliko od glasbe se v keramičarstvu ne rodijo čudežni otroci. Tisto kar razumemo kot prezgodnja genialnost, je genialnost otroštva, ki z odraščanjem pojenjuje. Mogoče takšen otrok postane pravi kipar, morda veliki kipar ali slikar.

A začeti mora od začetka.

Kar se mene tiče nimam te genialnosti. Moje prve slike v osnovni šoli mi je naslikal sosed Silvo. Če bi jih sama, bi ne bile na šolskih razstavah. Verjetno mi je manjkalo korajže in otroške naivnosti.

Vseeno sem se vpisala na Šolo za oblikovanje in jo uspešno končala kot industrijski oblikovalec.

Na umetniškem področju sem v mladosti počela bolj malo. Saj tudi časa ni bilo. Sem ter tja sem naslikala kakšno sliko, osnutek za vizitko ali načrt za kuhinjo, napisala pesem na temo obletnic. To je bilo pa tudi vse.

V pokoju pa si človek vzame malo več časa zase, se išče in enkrat se najde.

Mentor Zvonko Bizjak me je naučil marsikaj. Vsa teorija, ki mi je bila v začetku nepomembna. mi šele sedaj - po desetih letih - daje izhodišče za mešanje glazur, peko rakuja, sestavljanje elektrike za svetilke in še marsikaj. Torej potrebuješ veliko prakse, da razumeš teorijo.

Moj idol je Picasso. Njegova koza, ki jo je izdelal iz stare košare, palminih listov in kovine, mi je bila za prvi model kipca. Izdelana je v raku tehniki in ima tako krhke rogove, da sem jih že neštetokrat zalepila. Ta koza mi je tako pri srcu, da je postala moj zaščitni znak.

Pod vodstvom mentorja Zvonka Bizjaka smo ustanovili društvo K- keramika in kasneje UKER. Začeli smo razstavljati, kajti naši izdelki so bili res zanimivi in unikatni. Razstave so imele zanimive naslove
- Glava in ogledalo
- Pozdrav Emonkam in Emoncem
- Zid 99
To so bili predvsen projekti, ki so nam belili glave in marsikdo ni mogel niti spati, preden se je porodila prava ideja.

Leta 2003 sem se odločila za samostojno pot. Moja prva razstava je bila predstavitev del v Lovskem domu Poljane nad Škofjo loko. Odmev je bil zelo pozitiven, zato sem tam še večkrat razstavljala. Teme za razstave so različne:
- Pasja razstava
- Ptičja razstava
- Mozaiki
- Klovni
- Maske
- Mačke
- ...

Osnutke za vse plakate, vizitke in vabila mi izdeluje hčerka Katarina Djaniš, ki mami priskoči na pomoč v vsakem trenutku. Lesene okvirje, korenine in druge lesene dodatke, ki se vklapljajo v keramiko mi doda mož Bojan.

Vse slike, ki so zelo kvalitetne mi izdelata Aljaž Šobar in Stanko Grof. Omenim naj še prijatelja Somy-a, ki prav tako uživa v slikanju in izdelavi disket. Ko pa se pripravlja razstava, so nepogrešjivi otroci, tako Alenka in Katarina s svojimi pecivi in aranžiranjem, kot Mirko pri prenašanju in prevažanju težke keramike.

V letu 2004 se mi je pri delu pridružila prijateljica Sabina Curk. Njene mozaične krogle so pritegnile pozornost tudi slikarki Aniti Šefer, s katero smo leta 2005 ustanovile skupino TRI in razstavljale v graščini Polhov Gradec, Vipavskem Križu, Mozirju, Cankarjevem domu na Vrhniki, podale pa smo se tudi na Hrvaško – v Banjole, kjer smo razstavljale kar v vinogradu. Bila je res čudovita razstava.

Svoje znanje bi rada prenesla tudi drugim tega lepega hobija željnim. Zato sem se vpisala v BORZO ZNANJA v Knjižnici Otona Župančiča. Tu so organizirane razne delavnice na različne teme, od keramike, kleklanja, slikanja, aranžiranja itd. Omogočijo nam tudi razstavljanje svojih izdelkov in seveda izdelkov, ki jih pod vodstvom različnih mentorjev izdelajo naključni obiskovalci delavnic.

Od leta 2005 imam tudi poletne delavnice za otroke. Otroci imajo polno svežih in originalnih idej in tudi meni dajejo zagona za nadaljne delo.


“Danes je izmed vsega najbolj važno narediti navdušenje. Koliko ljudi je pravzaprav prebralo Homerja? Pa vseeno ves svet govori o njem. Na ta način je ustvarjena legenda” (Picasso).